Aktualno stanje aviarne influence v Sloveniji

Visoko patogena aviarna influenca podtipa H5N1 se je tudi letos pojavila pri prostoživečih pticah (labod grbec, divja gos, rečni galeb, velika bela čaplja, siva gos, rumenonogi galeb, mlakarica) v Sloveniji, in sicer v občinah Markovci, Ptuj, Hajdina, Videm pri Ptuju, Lendava, Brežice, Gornja Radgona, Brezovica, Lenart, Slovenska Bistrica, Miklavž na Dravskem polju, Maribor, Koper, Piran, Ljubljana, Novo mesto, Dolenjske Toplice, Medvode, Vrhnika, Rače – Fram, Litija in Straža. Na podlagi povečanega pogina je bil postavljen sum na bolezen. 

Gre za podtip virusa, ki je razširjen po Evropi, tako pri prostoživečih pticah (predvsem vodnih), kot pri perutnini in pticah v ujetništvu. Bolezen je prisotna tudi v vseh sosednjih državah, zato je ključnega pomena dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov.

Virus visokopatogene aviarne influence A(H5N1), ki se pojavlja pri prostoživečih pticah in perutnini v Evropi, ne predstavlja resne nevarnosti za ljudi. Kljub temu pa je potrebna previdnost pri morebitnem stiku z okuženimi prostoživečimi pticami in okuženo perutnino.

Ukrepi zaradi pojavov aviarne influence pri prostoživečih pticah

Zaradi pozitivnih primerov HPAI H5N1 pri prostoživečih pticah na Ptujskem jezeru (dva poginjena laboda grbca, potrjena dne 14. 10. 2024) je Državno središče za nadzor bolezni sprejelo sklep, s katerim je določilo ukrepe za zmanjšanje tveganja za prenos virusa s prostoživečih ptic na perutnino na območju občin Ptuj, Markovci, Videm pri Ptuju in Hajdina. V skladu s sklepi je reja perutnine in ptic v ujetništvu dovoljena na način, da so živali zaščitene pred stikom s prostoživečimi pticami (zaprte v objektih ali nastanjene v prostoru, pokritem s streho in obdanem z mrežo). Na preostalem območju veljajo priporočila (spodaj).

Priporočila za zmanjšanje tveganja prenosa virusa z divjih ptic na perutnino in ptice v ujetništvu

Za zmanjšanje tveganja za prenos virusa z divjih ptic na perutnino in ptice v ujetništvu upoštevajte priporočila za celotno Slovenijo, ki jih je sprejelo Državno središče za nadzor bolezni:

• perutnino in ptice v ujetništvu gojite na prostem tako, da živali zaščitite pred stikom z divjimi pticami (na primer z mrežami ali strehami), ali jih imejte v ograjenem prostoru ter oskrbujte s krmo in vodo v zaprtih prostorih;
• na vodnih zajetjih na prostem, do katerih dostopajo vaše živali, preprečite dostop divjim vodnim pticam;
• vodo za napajanje iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, pred uporabo obdelajte s postopki, ki zagotavljajo inaktivacijo virusov aviarne influence (na primer prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor);
• nepooblaščenih oseb ne spuščajte v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevajte ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok in podobno);
• pri lovu na mlakarice ter pri odlovu in označevanju divjih vodnih ptic izvajajte biovarnostne ukrepe;
• na prireditvah, sejmih, razstavah oziroma drugih zbiranjih perutnine ali ptic v ujetništvu izvajajte biovarnostne ukrepe.

Informacije o pojavu AI pri perutnini in prostoživečih pticah 2023

O bolezni

Aviarno influenco (AI) povzročajo virusi influence tipa A. Virusi so razdeljeni v različne podtipe. Do sedaj je poznanih 16 podtipov H (H1 - H16) in 9 podtipov N (N1 - N9), ki so bili izolirani pri pticah in jih najdemo v različnih kombinacijah. Poleg teh podtipov so izolirali še dva nova H (H17 in H18) ter dva N podtipa (N10 in N11) pri netopirjih.

Pri pticah se lahko okužba z virusom aviarne influence pojavi v dveh oblikah, kot visoko patogena aviarna influenca (angleško Highly Pathogenic Avian Influenza - HPAI) ali kot nizko patogena aviarna influenca (angleško Low Pathogenic Avian Influenza - LPAI).

Visoko patogena aviarna influenca

Za HPAI je značilna visoka obolevnost in smrtnost (tudi do 100 %).

Nizko patogena aviarna influenca

Pri LPAI se pojavijo blagi klinični znaki in nizka smrtnost, lahko pa bolezen mine tudi neopažena.

Za okužbo z virusi AI je dovzetna vsa perutnina (kokoši, pure, race, gosi, pegatke, prepelice, jerebice in fazani), golobi, tekači (noj, emu) ter okrasne in prostoživeče ptice. Z določenimi podtipi se lahko okužijo tudi človek in drugi sesalci.

Virusi influence tipa A so bili izolirani iz več kot 100 različnih vrst ptic. V večini primerov je šlo za nizko virulentne viruse, ki povzročajo LPAI. Največkrat so bili virusi izolirani pri galebih, čigrah ali vodnih pticah (race, gosi in labodi). Te vrste ptic veljajo za rezervoar virusov AI.

Podtipi HPAI običajno povzročajo visok pogin.

Podtip H5N1 je bil leta 2006 potrjen  tudi v Sloveniji in sicer pri prostoživečih pticah.

Aviarna influenca pri perutnini

Do okužbe pri perutnini pride največkrat zaradi stika z okuženimi vodnimi pticami, drugo okuženo perutnino ali preko stika s kontaminiranimi površinami.
Prvi klinični znaki se lahko pojavijo že v nekaj urah pa do 14 dni po okužbi. Klinični znaki so zelo različni, prizadet je lahko dihalni, prebavni, reprodukcijski oziroma živčni sistem. Najbolj očiten znak je visok pogin, tudi do 100 %, ki se lahko pojavi brez predhodnih kliničnih znakov.

Klinični znaki

Najznačilnejši znaki bolezni so: ravnodušnost, zmanjšana poraba krme in vode, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje in izcedek iz nosnic ter edem podkožja. Opazen je močan padec nesnosti. Iztrebki so tekoči in zeleno ali belo obarvani. Koža na področju glave in nog je cianozna. Pojavijo se tudi živčne motnje (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti).

Prenos bolezni

Bolezen se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Poleg tega se bolezen širi s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Pomemben vektor pri širjenju okužbe je tudi človek, ki lahko virus širi s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi.

Skrbniki perutnine, kmetje, drugi delavci, prevozniki in prevozna sredstva, s katerimi se prevaža perutnina ali krma z ali na gospodarstvo, so največkrat vzrok širjenja bolezni.

Biovarnostni ukrepi

Imetniki perutnine morajo biti pozorni na pojav kliničnih znakov bolezni pri perutnini ter dosledno izvajati preventivne in biovarnostne ukrepe.

Biovarnostni ukrepi so:

• preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine - nastanitev perutnine v zaprtih objektih ali v pokritih ograjenih prostorih,
• preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino,
• omejitve obiskov ljudi v prostorih, kjer je nastanjena perutnina oziroma upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok),
• uporaba opreme za enkratno uporabo ali čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino.

Biovarnostni ukrepi za lovce in ornitologe

Prostoživeče ptice lahko prenašajo virus aviarne influence, ne da bi kazale klinične znake bolezni, zato predstavljajo stiki s temi pticami visoko tveganje za prenos bolezni na perutnino.

Vsem, ki prihajajo v stik s prostoživečimi pticami (lovci, ornitologi in drugi), priporočamo dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov:

• uporaba rokavic za enkratno uporabo in razkuževanje rok pri rokovanju s pticami,
• namakanje obleke pred pranjem v razkužilu (na primer Ecocid 1 %) za najmanj 15 minut,
• čiščenje in razkuževanje obutve.

Ukrepi za zgodnje odkrivanje aviarne influence

Zelo pomembno je tudi zgodnje odkrivanje bolezni. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo škode, ki jih pojav bolezni povzroči.

Znakih, po katerih se lahko sumi na pojav aviarne influence v reji:

• zmanjšana poraba krme in vode (za več kot 5 %),
• padec nesnosti (za več kot 5 %),
• povišan pogin (za več kot trikrat od običajnega dnevnega pogina),
• kakršni koli klinični znaki (živčni znaki, respiratorna obolenja, driske) ali spremembe, ugotovljene pri raztelesbi.

Če opazite katerega od zgoraj naštetih znakov, nemudoma pokličite svojega veterinarja!